uri - Argentinska doga
 

Domov
Domači pes
Galerija slik
Labradorec
Borderski ovčar
Zlati prinašalec
Kraški ovčar
Doberman
Argentinska doga
Brak jazbečar
Bordojska doga
Pekinčan
Anatolski ovčar
Pirenejski ovčar
Rodezijski grebenar
Nemški ovčar

         Novi svet, ameriška celina, še zlasti njen južni del, je dal svetovnemu kinološkemu občestvu razmeroma malo novih pasem. Nekatere, denimo brazilska doga ali pa mehiški goli pes, so se vsaj malce prijele tudi v Evropi in v Severni Ameriki, kasneje še drugod, druge so ostale v ozkem krogu najbolj zvestih ljubiteljev in posebej zagretih razstavljavcev. Argentinska doga, nekaj čisto posebnega na pasjem nebu, si je odprla vrata povsod, z velikimi koraki se širi v vedno nove države, tudi k nam. Prihaja iz drugega in drugačnega sveta, iz pamp in velikega lova so jo presadili v mesta, kjer ji iščejo novo identiteto.

          Pasja pasma ni nič od boga danega, kar bi bilo na svetu tisočletja in več, ampak je izraz krajev, odkoder prihaja pasma, ki praviloma nikakor ni stara več kot dobro stoletje, je izraz običajev, ki tam vladajo, ljudi, ki se v določenem zgodovinskem trenutku zaradi čisto specifičnih potreb odločijo za poskuse ustvarjanja pasme, ki kdaj pa kdaj rodijo tudi sadove. Tako nemškega ovčarja niso naredili ovčarji, lastniki čred, ampak vojaki, sposobni in častihlepni častniki, ruskega hrta tudi ne kmetiči s podeželja, ampak plemiči z velikih gradov in iz kraljevskih družin, ptičarjev pa tudi ne velika gospoda, ki je lovila z velikimi, za reveže nedosegljivimi krdeli psov, ampak podeželsko plemstvo, ko je hotelo pokukati v veliki svet. In terierji, ki so se rodili pri skromnih ljudeh, ne pri plemičih ali mestni gospodi, so še dandanes ne zelo zahtevni, le trmasti so, ker sicer ne bi preživeli.

 
This website was created for free with Own-Free-Website.com. Would you also like to have your own website?
Sign up for free