|
|
| |
|
|
Pred desetletjem je elegantni in samozavestni doberman kraljeval na največjih razstavah, zmagoval na tekmovanjih delovnih psov, delal pri policiji, veljal za lepotca med lepotci, bil je tudi priljubljen hišni pes, prijeten družabnik ljudem v mestih in na podeželju. Danes, komaj dobro stoletje po nastanku pasme, pravi ljubitelji bijejo plat zvona. Ena najlepših in najbolj uspešnih pasem, kar jih je kdaj bilo, izginja.
V zgodovini se je nedvomno že velikokrat dogajalo, da so pasje pasme, takrat še ne izoblikovane po današnjih podobah in tudi še ne obravnavane po kinološko, pač pa le po uporabnosti, preprosto izginjale. Pojavljale so se nove, izbrane za nove naloge in primerne novim časom. Veliko vrst psov je povsem izginilo, pa zanje še vemo ne, nekatere je sodobna kinologija obudila k življenju, nekatere celo na novo "sestavila" iz drugih, še obstoječih pasem. Tudi ko se pogovarjamo o sedanjih pasmah, velikokrat ugotavljamo, da je neka pasma nastala iz dveh ali treh starih pasem, ki jih danes ni več. Kar se nam zdi večno in od zmeraj, je morda staro poldrugo stoletje, največkrat še manj.
|
|
|
|
|
|